Omemba: Jure Karas

»Zelo veliko sem takrat delala, vse od radijskih iger do pravljic.«

»Lahko bi rekla, da je terapija, ker velikokrat lahko na odru marsikaj tudi predelaš skozi vloge.«

»Pač živimo gledališka življenja, potem zaklenemo vrata in gremo domov.«

»Zelo veliko sem takrat delala, vse od radijskih iger do pravljic. To je bil skoraj moj drugi dom.«

»Da, to se nanaša na predstavo Gospodarji neumnosti, ki jo je režirala Tijana Zinajić.«

»Nedavno sem govorila s svojim sinom, ki zdaj tudi prvič sodeluje v televizijski seriji, in sem mu rekla, veš, serije so trening, jutranji hitri tek, da potem zmoreš odteči tudi maraton.«

»Da, absolutno ničesar.«

»Zagotovo obstajajo igralci, ki tako delujejo, ampak ti, s katerimi večinoma delam, so podobni meni.«

»Ja, zanimivo, veliko pogosteje kot zdaj. Takrat sem bila tako rekoč vsak teden tukaj.«

»Očitno je dosegla svoj namen.«

»Veš, serije so trening, jutranji hitri tek, da potem zmoreš odteči tudi maraton.«

»V burleskno zastavljenem uprizoritvenem kodu se vešče poslužuje raznolikih komičnih prijemov, mobilizira celovito igralsko izraznost, hkrati pa jo nadzorovano odmerja in tehnično brezhibno izpelje in tako doseže močan komični učinek.«

»Z igro in pevsko interpretacijo utrjuje svoj položaj ene najboljših komedijantk, pevk in igralk v raznolikih gledaliških poetikah in uprizoritvenih praksah v slovenskem gledališkem prostoru.«

»vabilo v odštekani in nori svet meščanov Poprovega Gradca, z njimi pa tudi na potovanje okrog in krog sveta«

»v otopelem svetu, ki si z lahkoto zatiska oči, vredno in nujno otrokom ponujati vsebine, polne upanja«

»od prvinske otroške bližine, skozi mladostno oddaljevanje prek razvoja celovitosti moškega in ženskega načela bivanja v vsakem od njiju, do globljega razumevanja ljubezni«

»ideološki okvir dojemanja figure mame kot nečesa več kot (le) človeškega«

»snuje prek odnosa lutkarja do radikalne nespremenljivosti, nerazumljivosti ali bolje nerazumljenosti kamna, do njegovega nepremičnega vztrajanja«

»Kdo je učiteljica? Kako si predstavljamo to osebo, ki bo v našem spominu ostala, tudi ko ne bomo več sedeli v šolski klopi? Preden vstopi, naše misli začnejo preplavljati podobe in predstave o njej«

»grozljive komedije, namenjene starejšim od 12 let«

»depo pozabljenih življenj, ki jim bodo skozi jezik predmetnega gledališča telesa posodili zavrženi in neuporabni predmeti, priklicani nazaj s smetišča zgodovine«

»Ustaviti in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti.«

»Je izjemno bogat, mednaroden in vsebinsko raznolik.«

»Gospodarji neumnosti smo mi vsi. Težave, s katerimi se ukvarjamo, so resne, ko jih pogledamo z nekim smislom za humor, pa so večinoma tudi banalne.«

»Predstava prinaša krohot z veliko premisleka. Smejali se bomo in ne bomo niti točno vedeli, kdaj bomo dojeli, da smo to mi.«

»Smo neki klovni, ki se igrajo naše normalne odnose in razmerja med ljudmi.«

»Program smo skušali optimizirati tako, da pripravljamo po dve predstavi dnevno, ki sta razporejeni tako, da se ne prekrivata in lahko obiskovalci ujamejo obe.«

»Da bi se lahko osvobodili večplastne diktature sodobnega srednjega veka, potrebujemo nove pripovedne pristope, takšne, ki bodo častili spomin in hkrati oblikovali novo moralno in politično odgovornost.«

»Ustaviti se je treba in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti.«

»Vztrajam, ker vem, da bo gledališče vztrajalo.«